Dr. Marušo Goluža, raziskovalko Geografskega inštituta Antona Melika, je po diplomi, v kateri je obravnavala funkcijo počitniških bivališč na podeželju, karierna pot mimo nekaj vmesnih postaj vodila do interdisciplinarnega raziskovalnega dela na področju prostorskega načrtovanja.
Naslov doktorske disertacije, ki jo je zagovarjala lani, je Konflikti pri umeščanju prometne infrastrukture v prostor v Sloveniji. V njej je opozorila na pomen povezovanja geografije, prostorskega načrtovanja, sociologije in upravnopravnih ved, obenem pa izpostavila izrazito geografski pogled, ki je za razumevanje konfliktnosti v prostoru osrednjega pomena.
Ker so konflikti sestavni del prostorskega načrtovanja v Sloveniji in ker v določenih primerih celo zavirajo trajnostni prostorski razvoj, je Maruša skušala ugotoviti, kako se je temu mogoče izogniti in doseči večjo legitimnost načrtovalskih rešitev. Ob predstavitvi tipologije konfliktov in njihovega reševanja je slovenske primere iz prakse primerjala s tistimi iz drugih delov sveta. Pri tem je izhajala iz umeščanja avtocestnega odseka v Trebnjem in hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem. V študiji problematike reševanja konfliktov pri prostorske načrtovanju je med drugim izpostavila šibko kulturo participativnega odločanja v Sloveniji.
