Dr. Marko Juvan, doktor literarnih znanosti in znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU se je najprej posvečal vprašanjem slovenske književnosti 19. in 20. stoletja, kasneje pa je svoje raziskovanje razširil na njene primerjalne kontekste: literaturo romantike, postromantike, realizma, modernizma in postmodernizma, ter na literarno teorijo. Vanje sodi tudi tematizacija parodije, intertekstualnosti, literarnega kanona, teorij literarnosti, kulturnega spomin, in avtoreferencialnosti. Izdal je več odmevnih monografij. Doktorsko disertacijo je nadgradil v knjigi Domači Parnas v narekovajih: parodija in slovenska književnost, izdani leta 1997. Leta 2000 je v monografiji Intertekstualnost strnil in dopolnil ugotovitve dotedanjih svojih in tujih raziskav. Monografija Literarna veda v rekonstrukciji iz leta 2006 izhaja iz krize literarne vede v drugi polovici 20. stoletja: avtor jo razume kot produktivno situacijo, ki omogoča prenovo in nadaljnji razvoj.
Dr. Juvan že vrsto let deluje kot urednik oz. sourednik domačih in tujih znanstvenih revij in zbornikov. Je član uredništva revij Primerjalna književnost, CLCweb: Comparative Literature and Culture, Context, Literarna misel in Slavica litterario. Je sourednik inštitutske monografske zbirke Studia litteraria in član uredništva ZRC za mednarodne objave pri založbi Peter Lang. Razprave objavlja v tujih publikacijah, predvsem v angleščini in nemščini, prevedene pa so bile tudi v madžarščino, hrvaščino, ruščino, poljščino, češčino in makedonščino.
Vrhunec njegovega prodora v mednarodni znanstveni prostor sta doživeli dopolnjeni in prevedeni slovenski monografiji History and Poetics of Intertextuality in Nauka o književnosti u rekonstrukciji ter njena predelana in dopolnjena angleška verzija Literary Studies in Reconstruction: An Introduction to Literature.
Njegovi raziskovalni dosežki prinašajo nove poglede na literarno teorijo in metodologijo, na nacionalno in primerjalno literarno zgodovino, poudariti pa je treba tudi njegov tehtni premislek aktualnih smeri v literaturi in humanistiki nasploh. Kot eden najprodornejših slovenskih komparativistov je bil leta 2008 izvoljen za člana Komiteja za literarno teorijo pri Mednarodni zvezi za primerjalno književnost, leta 2012 pa je postal član literarnovedno-teatrološke sekcije Evropske akademije (Academia Europaea).
