Dr. Aleš Marsetič je doktoriral iz geodezije in je na Inštitutu za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU zaposlen od leta 2006.
Glavno področje njegovega raziskovanja je uporaba fotogrametrije v daljinskem zaznavanju. Fotogrametrija velja za eno najbolj zahtevnih področij v matični vedi geodeziji, saj združuje matematične prvine in raznolikost visoko natančnih geodetskih merskih tehnik. Te zahtevne povezave Marsetič združuje v učinkovite rešitve. Raziskovalno se posveča predvsem ortorektifikaciji – to je avtomatizaciji geometrične predobdelave satelitskih posnetkov. Razvil je popolnoma samodejen postopek za ortorektifikacijo optičnih satelitskih posnetkov, pri katerih posredovanje operaterja ni potrebno. To je tudi v svetovnem merilu velik dosežek. Končni rezultat je satelitski ortofoto, ki je položajno točna podlaga za pridobitev prostorskih informacij za potrebe različnih ved.
Poleg ortorektifikacije Marsetič raziskuje postopke optimalnega stiskanja oziroma kompresije optičnih satelitskih posnetkov in obdeluje podatke laserskega skeniranja.
Sodeloval je pri štirih arheoloških odpravah v mehiški zvezni državi Campeche, ki jih že leta uspešno vodi dr. Ivan Šprajc. Na terenu izvaja izmero ter sprotno kartiranje in trirazsežno vizualizacijo arheoloških najdišč civilizacije Majev.
Med letoma 2010 in 2013 je na Centru odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije preučeval optične sisteme majhnih satelitov. Pri projektiranju prvega slovenskega satelita je zadolžen za načrt obdelave podatkov v zemeljski postaji.
Leta 2014 je na tretjem idejnem natečaju za uporabo mikro- ali nanosatelitov na Japonskem skupaj s sodelavci prejel prvo nagrado za zasnovo satelita za opazovanje višine oblakov.
Rezultati njegovega dela in raziskav so za strokovno analizo satelitskih posnetkov v delovni skupini nepogrešljivi. V Sloveniji je edini, ki se s tem področjem ukvarja in ga razvija. V tujini takšne naloge pogosto opravljajo večje raziskovalne skupine ali podjetja. Njegovi raziskovalni dosežki na področju geometričnih popravkov podatkov daljinskega zaznavanja niso zgolj primerljivi s tujimi, temveč jih lahko označimo za inovativne na svetovni ravni.
