Dr. Mateja Ferk je kmalu po diplomi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani postala mlada raziskovalka na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, kjer po uspešnem zagovoru doktorata nadaljuje z raziskavami na področju geomorfologije.
Ukvarja se s kraškim in ledeniškim površjem ter naravnimi nesrečami in vrednotenjem geomorfološke dediščine. Trenutno bolj poglobljeno raziskuje paleookoljske razmere v Sloveniji, ki jih je po tisočletjih še vedno mogoče razbrati iz zaporedja različnih usedlin. Rezultati njenega znanstvenega dela imajo tudi uporabno vrednost. Med drugim je ugotovila, da so bile poplave na kraških poljih nekdaj nekajkrat višje, česar se pri sodobnih posegih na teh območjih premalo zavedamo.
Za diplomsko nalogo je prejela študentsko Prešernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za posebne dosežke v jamarstvu pa bronasti znak Jamarske zveze Slovenije.
Leta 2012 je prejela štipendijo Bojana Erhartiča za raziskovalno delo v Avstraliji. Od takrat v sodelovanju z avstralskimi raziskovalci preučuje paleookoljske razmere kraške planote Nullarbor, med drugim usahle izvire v zatrepnih dolinah ob morju, na podlagi katerih sta s kolegom bistveno dopolnila razlago geomorfološkega razvoja te odmaknjene puščavske pokrajine v južni Avstraliji in tako pomembno prispevala k razumevanju globalnih paleookoljskih razmer.
Odličnost njenega raziskovanja potrjuje objava rezultatov v Earth Science Reviews, ki spada med najuglednejše znanstvene revije s tega področja.
