Prof. dr. Karl Kaser, doktor zgodovinskih znanosti, je od leta 1996 redni profesor za zgodovino jugovzhodne Evrope na Univerzi Karla Franca v Gradcu in predstojnik Oddelka za zgodovino jugovzhodne Evrope. Kljub odličnim dosežkom v obdobju dodiplomskega in podiplomskega študija in s tem povezanimi vabili na druge univerze je ostal zvest Univerzi v Gradcu, kjer je bil tudi prvič habilitiran s tezo »Svobodni kmet in vojak: Militarizacija zemljedelske družbe na hrvaško-slavonski meji v letih 1535–1881«.
V raziskovalnem okolju se je uveljavil kot zgodovinar, raziskovalec jugovzhodne Evrope, ki v svojih raziskavah uporablja metode zgodovinske antropologije. V številnih raziskovalnih projektih se je osredinjal na zgodovino družine, sorodstva, odnosov med spoloma in vizualne kulture. Svojih spoznanj ni predstavljal le v srednje- in južnoevropskem prostoru, temveč je sodeloval tudi z raziskovalci v drugih delih Evrope, Združenih državah Amerike, v Izraelu in na Japonskem. Njegov bogat raziskovalni opus obsega 24 znanstvenih monografij, slovenski raziskovalci pa ga poznajo predvsem kot potrpežljivega člana vrste uredniških odborov in sourednika oz. gostujočega urednika vidnih znanstvenih revij.
Dr. Kaser ne slovi le po izjemnem številu znanstvenih objav, temveč tudi po svojem pedagoškem in mentorskem delu. V Gradcu mu je uspelo ustvariti dinamično in kakovostno raziskovalno okolje, v katerem se je oblikovala t. i. graška šola zgodovinske antropologije, Gradec pa je postal eno od najpomembnejših vozlišč znanja za zgodovinarje in antropologe, ki se ukvarjajo z jugovzhodno Evropo. Kot CEEPUS-ov regionalni koordinator programa »Meje in linije ločevanja v kulturni antropologiji in univerzitetnem izobraževanju« in kot direktor Centra za študije balkanskih družb in kultur je prof. dr. Kaser navezal tesne stike s slovenskimi raziskovalkami in raziskovalci. Vabljena predavanja, skupne znanstvene objave in raziskovalna srečanja v Gradcu in Ljubljani so dokaz, da ga z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU ne vežeta le večleten odgovoren in angažiran odnos, temveč tudi načrtovanje in naklonjenost skupnim raziskovalnim ciljem.
