Dr. Janez Dular se je na Inštitutu za arheologijo zaposlil leta 1975, ga med letoma 1982 in 2000 uspešno vodil in se v letu 2016 upokojil. Kot predstojniku mu je z odličnimi vodstvenimi in organizacijskimi sposobnostmi uspelo ustvariti spodbudno delovno okolje in okrepiti infrastrukturno podporo raziskavam. Po njegovi zaslugi je Inštitut za arheologijo danes sodobna raziskovalna ustanova, primerljiva s podobnimi v Evropi. Z delovanjem zunaj inštitutskih okvirov pa je Janez Dular sooblikoval tudi znanstvenoraziskovalno politiko arheološke stroke.
Največ je k razvoju in napredku slovenske arheološke znanosti prispeval na področju preučevanja bronaste in železne dobe v jugovzhodnih Alpah, zahodni Panoniji in severozahodnem Balkanu. Pod njegovim vodstvom so potekali tudi sistematični topografski pregledi in izkopavanja na naseljih iz bronaste in železne dobe na Dolenjskem, v Beli krajini in Prekmurju.
V več kot desetih znanstvenih monografijah in blizu sto znanstvenih in strokovnih člankih se je podrobneje ukvarjal s temeljnimi kronološkimi, tipološkimi, tehnološkimi in kulturno-historičnimi problemi. Loteval se je kompleksnih tem, kot so poselitveni procesi, ekonomija in okolje, družbene strukture prazgodovinskih skupnosti ter glavne kulturno-zgodovinske prelomnice v 2. in 1. tisočletju pr. n. št. Mnoge njegove študije so danes referenčna dela. Posvečal se je tudi zgodovini arheologije na slovenskih tleh, problemom registriranja arheološke dediščine in strokovnim terminološkim vprašanjem.
Janez Dular se je uveljavil kot vodilni strokovnjak za poselitveno arheologijo in kot odličen poznavalec bronaste in železne dobe v srednjeevropskem in zahodnobalkanskem prostoru. Pripomogel je k prepoznavnosti slovenske arheologije v mednarodnih krogih.
